39 let je od Černobilske jedrske nesreče. Objavili so, da so kraji za tisočletje obsojeni na propad.

Černobil pa se je v manj kot 40 letih spremenili v enega najčistejših in najbolj divjih naravnih rezervatov v Evropi.

Kjer so nekoč stali betonski bloki, zdaj brsti življenje – močno, unikatno in neokrnjeno.

Število velikih živali je 7x večje.
Volkovi so se naselili v starih šolah in udobno živeli pod mizami, kjer so nekoč sedeli otroci.
Medvedi so se vrnili prvič po 100 letih.
Ris hodi po strehah hiš, prekritih z mahom.
Po ulicah se sprehajajo jeleni, losi in divji konji.

Kar smo imenovali mrtva cona, je postalo kraj zmagoslavja življenja.

Suhoparna statistika pravi: odsotnost ljudi je najboljši pogoj za obnovo narave.
Odvija se vrnitev izpopolnjenega življenja. Gre za razvoj, ki se dogaja pred našimi očmi.

Živali mutirajo zaradi preživetja.
Černobilski volkovi so 6x bolj odporni na okužbe. Njihove celice so sposobne samostojno popravljati DNK po izpostavljenosti sevanju.
Žabe so postale črne – njihova koža je bogata z melaninom, ki absorbira sevanje kot oklep.
Psi, ki živijo v bližini reaktorja, imajo več kot 200 edinstvenih genetskih variacij, ki jih ni nikjer drugje na planetu. Znanstveniki verjamejo, da bi te mutacije lahko bile ključ do razvoja zdravljenja raka in obsevanja.

Celo ptice so drugačne.

Njihova kri vsebuje 10x več antioksidantov kot običajna kri. So močnejše, se hitreje razmnožujejo in pojejo še glasneje. Ornitolog, ki je preučeval te ptice, je povedal: “To ni čudež – to je biologija, ki se je naučila, da se ne boji.”

Rastline pa kršijo vsa pravila.

Breze rastejo skozi beton, borovci prebijajo asfalt, grozdje prepleta stare antene in oblikuje živ okvir.

V bližini reaktorja so odkrili glive, ki se hranijo s sevanjem.

Absorbirajo smrtonosno ionizirajoče sevanje in ga pretvarjajo v energijo za rast. Ta pojav se imenuje RADIOTROFIJA – prvič v zgodovini je bilo dokumentirano, da živo telo dobesedno “je” sevanje.

In nekatera drevesa v coni rastejo 3x hitreje kot zunaj nje.

Tla vsebujejo edinstvene mikroorganizme, ki so sposobni razgraditi izotope cezija in stroncija. Zdi se, da se je narava začela čistiti – brez pomoči, brez tehnologije, brez ljudi.

Černobil ni več simbol uničenja.

Postal je laboratorij prihodnosti. Kraj, kjer biologija piše nov scenarij – scenarij, kjer življenje zmaga tudi tam, kjer smo mislili, da je vse mrtvo.

Med ruševinami nam narava tiho pove resnico, ki je nismo želeli slišati:

Nismo središče sveta, samo gost. Najhujša misel Černobila ni sevanje, ampak da svet živi prav dobro tudi brez nas.

Černobilski biolog, ki že več kot 15 let živi med zapuščenimi vasmi, poraslimi z gozdom in tišino, je nekoč na konferenci v Pragi povedal: