Skupaj se borimo glede nezakonitega odvzema otrok Sofije in Gorana staršema Aleksandri in Tomažu.
Boj za otroka: https://zaper-x.si/boj/
Vrnitev Sofije in Gorana staršem: https://zaper-x.si/vrnitev/
40 sek posnetek odvzema otrok v živo: https://zaper-x.si/posnetek/
Na ta mail: gp.mnzju@gov.si pošljimo komplet vsebino spodaj, na kraju dodamo svoj podpis.
Zakonsko so dolžni odgovoriti v 15 dneh. Izogibajo se odgovoru. Kdor je že kdaj prej kaj vprašal na to temo, odvrnejo, da na podobna vprašanja niso dolžni odgovarjati. Zato je spodaj prečiščeno besedilo, ki ga množično pošljemo in s tem zahtevamo odgovor za podporo Tomažu in Sandri ter njunim otrokom.
V ZADEVA ali PREDMET na vrhu maila napišemo: Zaprosilo oziroma pobuda za sistemsko pojasnilo o dolžnem ravnanju javnega uslužbenca ob zatrjevanem neskladju njenega ravnanja z ratificirano mednarodno pogodbo – Konvencija o otrokovih pravicah
VSEBINO spodaj kopiramo v mail: gp.mnzju@gov.si
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE IN JAVNO UPRAVO
Spoštovani,
na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo kot ministrstvo, pristojno za sistem javnih uslužbencev, naslavljam vprašanje oziroma pobudo splošnega in sistemskega pomena glede dolžnega ravnanja javnega uslužbenca oziroma uradne osebe pri izvrševanju javnih nalog in javnih pooblastil, kadar jo posameznik konkretno in obrazloženo opozori, da je njeno ravnanje oziroma razlaga ali uporaba prava lahko v neskladju z Ustavo Republike Slovenije ali ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo.
Povod za vprašanje predstavlja problem, ki se lahko pojavi zlasti v postopkih, ki neposredno posegajo v človekove pravice, družinsko življenje in pravice otrok: posameznik, starš, otrok, stranka, preiskovanec, obdolženec oziroma druga oseba, zoper katero ali v zvezi s katero organ izvršuje javna pooblastila, uradno osebo opozori, da njeno ravnanje temelji na napačnem slovenskem prevodu oziroma posledično napačni razlagi Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP) ter da zato utegne biti napačna oziroma nedopustna tudi uporaba javnih pooblastil.
Ne prosim za presojo konkretnega postopka niti za avtentično razlago posamezne določbe KOP. Zanima me predhodno in splošnejše vprašanje:
Kaj mora uradna oseba v takšnem položaju storiti?
In nadalje:
Kaj lahko posameznik stori, če uradna oseba takšno konkretno in obrazloženo opozorilo prezre, ga brez pravne presoje označi za osebno mnenje ali kljub opozorilu nadaljuje z enakim ravnanjem?
I. PRAVNA PODLAGA ZAPROSILA IN PRIČAKOVANJA ODGOVORA
Predmetno zaprosilo naslavljam na ministrstvo kot vprašanje in pobudo splošnega oziroma sistemskega pomena glede standardov zakonitega ravnanja javnih uslužbencev in uradnih oseb.
Pri tem izhajam zlasti iz:
- 8. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe pa se uporabljajo neposredno;
- 44. člena Ustave Republike Slovenije, ki državljanom zagotavlja pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodelujejo pri upravljanju javnih zadev;
- 45. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja pravico do vlaganja peticij in drugih pobud splošnega pomena;
- 120. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov;
- 153. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa zahteve glede skladnosti pravnih aktov, med drugim skladnosti zakonov z veljavnimi mednarodnimi pogodbami;
- Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) in njegovih pravil o zakonitem, strokovnem in odgovornem izvrševanju javnih nalog;
- ter 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki ureja odgovarjanje organov na prejete dopise.
Izrecno pričakovanje odgovora po 17. členu Uredbe o upravnem poslovanju
Zaradi odprave vsakršnega dvoma izrecno navajam, da iz tega dopisa izhaja pričakovanje odgovora organa v smislu 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju.
Prosil bi zato za odgovor v roku, določenem z navedeno določbo.
Poudarjam, da s tem dopisom ne zahtevam odločanja o konkretni individualni zadevi niti poseganja ministrstva v tekoči postopek drugega organa.
Predmet zaprosila je splošni standard dolžnega ravnanja javnega uslužbenca oziroma uradne osebe in vprašanje nadzornih oziroma drugih mehanizmov, kadar javni uslužbenec tega standarda ne spoštuje.
II. TEMELJNO VPRAŠANJE
Kako mora ravnati javni uslužbenec oziroma uradna oseba, kadar oseba, zoper katero organ vodi postopek oziroma v razmerju do katere izvršuje javna pooblastila, konkretno in obrazloženo opozori, da je ravnanje uradne osebe oziroma uporaba njenega pooblastila v neskladju z Ustavo ali ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo?
Posebej prosim za pojasnilo položaja, ko se posameznik izrecno sklicuje na Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in zatrjuje, da je določena določba Konvencije v uradnem slovenskem prevodu prevedena nepravilno oziroma vsebinsko drugače od avtentičnega besedila mednarodne pogodbe ter da je zaradi takšnega prevoda prišlo do napačne razlage KOP in posledično do napačne oziroma nedopustne uporabe javnih pooblastil.
III. DOLŽNOST VSEBINSKE OBRAVNAVE PRAVNEGA UGOVORA
1. Ali je uradna oseba takšen konkretiziran in obrazložen pravni ugovor dolžna vsebinsko preveriti in se do njega opredeliti, ali ga lahko prezre oziroma zavrne brez vsebinske presoje?
2. Ali zadostuje, da uradna oseba takšen ugovor označi za »osebno mnenje« posameznika, ne da bi navedla pravne razloge, zaradi katerih zatrjevano neskladje ne obstaja oziroma zaradi katerih konkretna določba mednarodne pogodbe ni uporabljiva?
3. Ali obstaja razlika med golo nestrinjanjem posameznika z ravnanjem organa in položajem, ko posameznik:
- navede konkretno določbo mednarodne pogodbe,
- navede konkretno sporno ravnanje uradne osebe,
- pojasni zatrjevano neskladje,
- opozori na razliko med slovenskim prevodom in avtentičnim besedilom mednarodne pogodbe ter
- zatrjuje, da ima takšna razlika neposredne posledice za razlago oziroma uporabo javnega pooblastila?
Ali takšna stopnja konkretizacije ustvarja za uradno osebo posebno dolžnost preveritve oziroma obrazložene opredelitve?
IV. ZATRJEVANI NAPAČNI PREVOD MEDNARODNE POGODBE
4. Kako mora ravnati uradna oseba, če je opozorjena na konkretno zatrjevano neskladje med slovenskim prevodom in avtentičnim besedilom ratificirane mednarodne pogodbe?
Ali mora preveriti oziroma zagotoviti preveritev, katero besedilo in katera razlaga mednarodne pogodbe sta pravno upoštevna, preden na sporni razlagi nadalje temelji izvrševanje javnega pooblastila?
5. Ali sme uradna oseba nadaljevati z ravnanjem oziroma izvrševanjem javnega pooblastila, če je bila konkretno opozorjena, da utegne takšno ravnanje temeljiti na napačnem prevodu oziroma napačni razlagi mednarodne pogodbe, ne da bi bilo zatrjevano neskladje kakorkoli preverjeno?
6. Če uradna oseba sama nima potrebnega strokovnega znanja ali pristojnosti za presojo pravilnosti prevoda, razlage ali neposredne uporabe mednarodne pogodbe, kaj mora storiti?
Ali mora vprašanje predložiti:
- nadrejeni osebi,
- predstojniku,
- pravni službi organa,
- pristojnemu ministrstvu,
- ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve,
- oziroma drugemu pristojnemu organu,
ali na drug način pridobiti ustrezno pravno razjasnitev?
Prosil bi za navedbo pravilnega postopanja.
V. NEPOSREDNA UPORABA RATIFICIRANIH MEDNARODNIH POGODB
7. Kakšen praktičen pomen ima za ravnanje posamezne uradne osebe drugi stavek 8. člena Ustave Republike Slovenije, po katerem se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno?
Ali to pomeni, da mora uradna oseba pri izvrševanju javnih nalog upoštevati neposredno uporabljivo določbo ratificirane mednarodne pogodbe tudi takrat, ko je posameznik nanjo izrecno opozori?
8. Ali se lahko uradna oseba odzove zgolj s sklicevanjem na nacionalni zakon, podzakonski predpis, interno navodilo ali ustaljeno prakso organa, ne da bi se opredelila do konkretno zatrjevanega neskladja takšne razlage oziroma prakse z ratificirano mednarodno pogodbo?
VI. UGOTOVITEV, DA JE DOSEDANJA PRAKSA MORDA NAPAČNA
9. Kakšna je dolžnost uradne osebe, če pri preverjanju ugovora ugotovi oziroma se pojavi utemeljen dvom, da dotedanja praksa organa temelji na:
- napačnem prevodu mednarodne pogodbe,
- napačni razlagi mednarodne pogodbe,
- napačni razlagi nacionalnega prava ali
- uporabi nacionalnega prava na način, ki utegne biti neskladen z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije?
Ali mora na to opozoriti nadrejenega oziroma predstojnika in ali mora organ preveriti tudi druge primerljive postopke oziroma svojo dotedanjo prakso?
VII. USTALJENA PRAKSA IN ODGOVORNOST POSAMEZNE URADNE OSEBE
10. Ali je javni uslužbenec oziroma uradna oseba pri izvrševanju javnih pooblastil samostojno odgovorna za zakonitost svojega ravnanja, ali se lahko odgovornosti razbremeni s sklicevanjem na:
- ustaljeno prakso organa,
- interno navodilo,
- navodilo nadrejenega,
- stališče drugega organa ali
- dejstvo, da je organ na enak način ravnal že v preteklosti?
11. Ali se od javnega uslužbenca pričakuje, da ob konkretnem in obrazloženem opozorilu na možno nezakonitost ponovno preveri pravno podlago svojega ravnanja, četudi ravna skladno z dotedanjo prakso organa?
VIII. NEZAKONITO OZIROMA DOMNEVNO NEZAKONITO NAVODILO NADREJENEGA
12. Kako mora javni uslužbenec oziroma uradna oseba ravnati, če od nadrejene osebe prejme navodilo za ravnanje, za katero meni oziroma je bila konkretno in obrazloženo opozorjena, da bi njegova izvršitev lahko pomenila kršitev Ustave, zakona ali ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, zlasti KOP?
Prosil bi, da ministrstvo konkretno pojasni:
a) ali je javni uslužbenec dolžan opozoriti nadrejenega na zatrjevano oziroma ugotovljeno nezakonitost navodila;
b) ali in pod katerimi pogoji lahko oziroma mora zahtevati, da se takšno navodilo izda pisno;
c) ali je javni uslužbenec dolžan izvršiti navodilo, če tudi po njegovem opozorilu obstaja utemeljen dvom o skladnosti navodila z Ustavo, zakonom ali ratificirano mednarodno pogodbo;
d) v katerih primerih lahko oziroma mora izvršitev navodila odkloniti;
e) komu mora javni uslužbenec sporočiti oziroma prijaviti domnevno nezakonito navodilo, če nadrejena oseba pri njem vztraja;
f) ali se lahko javni uslužbenec, ki je vedel oziroma je bil konkretno opozorjen, da utegne biti odrejeno ravnanje nezakonito, pozneje razbremeni lastne odgovornosti zgolj s sklicevanjem na navodilo nadrejenega;
g) kdo nosi odgovornost, če nadrejena oseba kljub opozorilu vztraja pri navodilu, zaradi njegove izvršitve pa pride do nezakonitega posega v pravice posameznika;
h) kakšne obveznosti glede preveritve zakonitosti, dokumentiranja, odprave ugotovljene nepravilnosti in preprečitve njenega ponavljanja ima v takšnem primeru predstojnik organa.
Posebej prosim za pojasnilo, ali načelo hierarhične podrejenosti javnega uslužbenca lahko kakorkoli prevlada nad njegovo dolžnostjo izvrševanja javnih nalog v skladu z Ustavo, ratificiranimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami in zakoni, oziroma kje veljavni pravni red postavlja mejo dolžnosti upoštevanja navodil nadrejenega.
Prosil bi tudi za navedbo konkretnih določb ZJU-1 oziroma drugih predpisov, ki urejajo navedeni položaj.
IX. DOLŽNOST NADREJENEGA IN PREDSTOJNIKA
13. Kakšna je dolžnost nadrejene osebe oziroma predstojnika, ko izve, da je posamezna uradna oseba opozorjena na konkretno možno neskladnost njenega ravnanja z Ustavo ali ratificirano mednarodno pogodbo?
Ali mora predstojnik:
- preveriti zatrjevano nepravilnost,
- zagotoviti strokovno oziroma pravno presojo,
- preprečiti nadaljevanje morebitnega nezakonitega ravnanja,
- zagotoviti odpravo ugotovljenih nepravilnosti in
- sprejeti ukrepe za preprečitev ponavljanja takšnega ravnanja?
14. Ali ima predstojnik posebno obveznost ukrepanja, če je opozorjen, da ne gre zgolj za posamezno napako, temveč za ustaljeno oziroma ponavljajočo se prakso organa, ki bi lahko bila neskladna z nadrejenim pravom?
X. KAJ LAHKO STORI POSAMEZNIK, ČE URADNA OSEBA OPOZORILO IGNORIRA?
To je osrednji praktični del mojega zaprosila.
15. Kaj lahko oziroma mora storiti posameznik, če uradno osebo izrecno, konkretno in obrazloženo opozori na možno neskladnost njenega ravnanja z Ustavo ali ratificirano mednarodno pogodbo, uradna oseba pa:
- opozorilo prezre;
- se do njega sploh ne opredeli;
- ga brez obrazložitve označi za osebno mnenje;
- ga zavrne brez preveritve;
- oziroma kljub opozorilu nadaljuje z enakim ravnanjem?
Prosil bi, da ministrstvo konkretno navede razpoložljive poti ukrepanja.
Zlasti me zanima:
16. Komu se lahko takšno ravnanje prijavi oziroma kdo je pristojen za nadzor?
17. Ali lahko ignoriranje konkretiziranega opozorila na možno nezakonitost pomeni kršitev uslužbenskih dolžnosti oziroma načel zakonitega, strokovnega, vestnega in odgovornega opravljanja javnih nalog?
18. Kakšne obveznosti ima nadrejena oseba oziroma predstojnik po prejemu takšne prijave?
19. Kateri mehanizmi notranjega, uslužbenskega, disciplinskega, inšpekcijskega oziroma drugega nadzora so na voljo?
20. Ali obstaja poseben nadzorni organ oziroma inšpekcija, na katero se lahko posameznik obrne zaradi zatrjevane kršitve pravil ZJU-1 oziroma dolžnosti javnega uslužbenca?
21. Če obstaja, prosim za navedbo njegove pristojnosti in pravne podlage ter pojasnilo, v katerih primerih lahko posameznik poda prijavo.
XI. RAZLIKA MED PRAVNIM NESTRINJANJEM IN IGNORIRANJEM PRAVNEGA UGOVORA
Prosil bi tudi za pojasnilo pomembnega razlikovanja.
Razumljivo je, da uradna oseba ni nujno dolžna sprejeti pravne razlage posameznika samo zato, ker jo ta zatrjuje.
Vprašanje pa je, ali sme takšno pravno stališče preprosto ignorirati.
22. Ali je pravilno stališče, da lahko uradna oseba po preveritvi konkretiziranega pravnega ugovora zavzame drugačno pravno stališče, vendar mora biti iz njenega ravnanja oziroma obrazložitve razvidno, da je bil bistveni pravni ugovor dejansko obravnavan in na kateri pravni podlagi je bil zavrnjen?
Če takšna dolžnost obstaja, prosim za navedbo njene pravne podlage.
XII. POSEBEN POMEN POSEGOV V ČLOVEKOVE IN OTROKOVE PRAVICE
23. Ali je standard dolžne skrbnosti uradne osebe še posebej zahteven v primerih, ko izvrševanje javnega pooblastila pomeni oziroma lahko pomeni intenziven poseg v:
- človekove pravice,
- družinsko življenje,
- starševsko skrb,
- osebno svobodo,
- pravice otroka oziroma
- druge ustavno ali konvencijsko varovane pravice?
24. Ali se v takšnih primerih od uradne osebe pričakuje posebej skrbna preveritev pravne podlage in zatrjevanega neskladja z neposredno uporabljivo mednarodno pogodbo?
XIII. PROŠNJA ZA KONKRETEN ODGOVOR IN NAVEDBO PRAVNIH PODLAG
Prosil bi, da se odgovor ministrstva ne omeji na splošno navedbo, da so javni uslužbenci dolžni spoštovati veljavno zakonodajo.
To izhodišče ni sporno.
Predmet vprašanja je prav naslednji korak:
Kaj mora javni uslužbenec konkretno storiti, ko je argumentirano opozorjen, da utegne biti njegovo ravnanje nezakonito oziroma neskladno z ratificirano mednarodno pogodbo?
In:
Kaj lahko posameznik konkretno stori, če javni uslužbenec takšno opozorilo ignorira?
Zato prosim, da ministrstvo pri odgovorih, kolikor je mogoče, navede:
- konkretne določbe ZJU-1;
- konkretne določbe Uredbe o upravnem poslovanju;
- morebitne določbe ZUP oziroma drugih relevantnih predpisov;
- določbe, ki urejajo ravnanje ob protipravnem navodilu nadrejenega;
- določbe o odgovornosti javnega uslužbenca in nadrejenega;
- določbe o pristojnem nadzoru oziroma inšpekciji;
- ter druge pravne podlage, ki določajo dolžno ravnanje v opisanem položaju.
XIV. RAVNANJE V PRIMERU NEPRISTOJNOSTI MINISTRSTVA
Če ministrstvo meni, da za odgovor na katero od posameznih vprašanj oziroma njegovega dela ni pristojno, prosim, da se odgovor ne omeji zgolj na splošno navedbo nepristojnosti.
V takšnem primeru prosim, da ministrstvo:
- konkretno navede, za katero vprašanje oziroma njegov del ni pristojno;
- navede pravno podlago za takšno stališče;
- navede, kateri organ je po njegovem mnenju pristojen za odgovor oziroma obravnavo konkretnega vprašanja;
- ter, kadar so za to izpolnjeni pogoji, vlogo v ustreznem delu odstopi pristojnemu organu in me o tem obvesti.
XV. SKLEP
Bistvo zaprosila je mogoče strniti v naslednje sistemsko vprašanje:
Kaj slovenski pravni red zahteva od javnega uslužbenca oziroma uradne osebe od trenutka, ko je ta konkretno in argumentirano opozorjena, da njeno ravnanje oziroma izvrševanje javnega pooblastila morda temelji na napačnem prevodu ali napačni razlagi prava in je lahko v neskladju z Ustavo ali ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo; kakšne dolžnosti imajo v takšnem položaju uradna oseba, njen nadrejeni in predstojnik; ter katere konkretne pravne in nadzorne možnosti ima posameznik, če je takšno opozorilo prezrto?
Glede na sistemski pomen vprašanja prosim za vsebinski, konkretiziran in obrazložen odgovor z navedbo relevantnih pravnih podlag.
Ponovno poudarjam, da ne prosim za presojo konkretnega postopka ali konkretne uradne osebe, temveč za pojasnilo splošnega standarda ravnanja javnih uslužbencev in sistema odgovornosti oziroma nadzora, kar sodi v okvir sistemskih vprašanj javnega uslužbenskega prava.
Za odgovor se vam zahvaljujem.
S spoštovanjem…
Vrhunski Alkivita zaperji
- Zaper-Zaperino z zaper frekvenco 30 kHz in Schumannovo geo frekvenco 8Hz >>
- Zapper-Zapper z zaper frekvenco 30 kHz >>
- Zapper-Geo s Schumannovo geo frekvenco 8Hz >>
- Zapper-3 z zaper frekvenco 30kHz, Schumannovo geo frekvenco 8Hz in srednjo frekvenco 250 Hz >>
- Zapy-Rife istih lastnosti kot Zaper-Zaperino plus računalniško krmiljenje zaper terapije >>
